That’s it! Dost imam!

Že dolgo se nisem oglasila. Razlogov je več.

Eden poglavitnih je ta, da je bil ta blog odprt zgolj naključno. Z namenom naučiti se kaj več o uporabi bloga. Ja, ko sem prvič začela z bloganjem (ali kakorkoli se že reče pisanju po nekakšni osebni spletni strani), o tem nisem imela blage veze. Nisem vedela kaj je blog, kako naj z njim delam, kaj se piše, kako se z njim dela ….. skratka en veliki nič.

Prijatelji od prijatelja so mi ponudili pomoč (ja, zastonj ni danes nič …in tako sem za to pomoč seveda plačala) in mi nastavili blog na moji lastni domeni, a ker je tam bilo potem potrebno za vsako uslugo tudi dodatno odpirati denarnico, se je Saša odločila sama raziskati ta svet blogerski in se tudi nekaj novega naučiti. WordPressova domačija je bila takrat najbolj logičen korak, kamor me je zapeljal stric Google in takoj sem se pustila zapeljati v vode raziskovanja. A preden sem lahko raziskala kako so blog uredili na WordPressu, se je bilo treba v to skupino prijaviti. Potrebno je bilo vtipkati vse kar so tam in takrat od mene želeli. E-mail naslov? Ok, to je enostavno. Ime bloga? Hmmm? V tisti sekundi? Drugače me ne spustijo naprej?! O čem bi lahko pisala? Po mojem sem takrat celo poskusila z nekimi filmi ipd. …. a na koncu mi je kapnilo in  stvar je celo prijela na besedico HUJŠANJE in nastal je blog www.hujsanje.wordpress.com

Zakaj pa ne blog o hujšanju?! Pa o tem bi lahko veliko pisala, kajne? Če zapišem le desetino tistega, kar poteka v moji glavi na temo hujšanja, mi vsebin ne more zmanjkati, če pa k temu dodam še kaj o športu, zdravi prehrani in kozmetiki, mi gradiva ne more zmanjkati do konca življenja?! Japajade! Priznam, od začetnega zaleta, ko sem nekaj prispevkov zapisala kar v istem popoldnevu in jih nato postopoma objavljala, me je entuzijazem kmalu minil. Le kaj naj še napišem, kar še ni bilo tisočkrat izrečeno, zapisano, narisano in naj bo hkrati zanimivo, malce hudomušno in originalno?! In veselje do pisarjenja o hujšanju me je počasi minevalo. Iz meseca v mesec bolj.

Pa me je le še nekako gnala želja po tem, da izgubim še nekaj odvečnih kilogramov in takšna javna zaveza in pisanje se mi je zdela priročna stvar za motivacijo. In ko sem cilj dosegla je uplahnila še tista zadnja, najmanjša želja po zapisovanju česarkoli povezano s hujšanjem.

Osnove bloganja sem hitro osvojila, znanje pridno uporabljala na svojem osebnem blogu, ki mi je dovoljeval veliko mero kraetivnosti in svobode in kjer sem pisala o vseminsvačem le o hujšanju ne in kmalu začela svoje znanje uporabljati tudi v poslovne marketinške namene in tako odprla nov blog, kot podaljšek spletne strani našega podjetja. In tako …. mah, saj veste; veliko strani, veliko idej, veliko tem in ustrezno temu veliko pisanja.

O, saj se da disciplinirati in vsaj enkrat dnevno nekaj zapisati …. in če ne gre dnevno, naj bo vsaj tedensko … ampak pridejo druge težave, težave, ki potrebujejo kaj več, kot le tipkanje po tipkovnici in takrat se na blogu prične nabirati prah.

Ampak ne, ni bil moj namen, da preneham s pisanjem bloga. Ravno nasprotno! Ponovno ga obujam v življenje.

In tukaj je prišel trenutek resnice. Trenutek, da obelodanim še en razlog zanemarjanja tega mojega blogerskega kotička. Sram. Ja, sram je ta razlog. Nekaj mesecev za tem, ko sem ponosno zapisala, da sem dosegla svoj cilj, ko so vsi glasno hvalili moj dosežek in fit postavo, se je trend obrnil v drugo smer. Veliko dela, nekaj depresije in žlica je ob nočnih urah prepogosto romala v skodelico Nutelle in v moja usta. 1 kg, 2 … 5 ….10 ... in po enem letu sem na istem, kot sem bila nekoč, nekoč pred kakšnimi 3, morda 4 leti, ko sem bila na svoji najvišji točki tehtnične številčnice.

Do tega trenutka sem si zatiskala oči in sama sebe prepričevala, da bom naslednji dan jedla le kvalitetno dobro hrano, si vzela čas za obrok, se ogibala sladicam, belemu kruhu, pizzam in žlicam Nutelle, a minevali so dnevi, tedni, meseci, prazniki takšni in drugačni, tisoč in en izgovor, jaz pa sem uspela pridelati 17kg!

In sedaj je konec s tem! Prišel je trenutek odločitve! Obrnila bom nov list v svojem življenju!

O tem kako in kaj, mojih strahovih, težavah, veselju in še čem pa v naslednjih dneh. Naj omenim le to, da je ura že enajst, jaz pa sem ponosna sama nase – uspelo mi je – danes sem preživela dan brez malih, grdih grehov. Jedla sem normalno, v rednih razporedih (no, ja, razen na kosilo mi ni uspelo iti … a tudi to bom izboljšala), pila dovolj tekočine in jedla le tisto pravo hrano, ki ne vzbuja slabe vesti.

 

2 responses to “That’s it! Dost imam!

  1. Le tako naprej!
    Pa ne se preveč žret, če te kdaj kaj premami … pa saj to tako ali tako že veš😉

  2. Super Saša! Sem se že spraševala, kaj je s tem blogom – ali si pač postala taka suhica, da ti je pisanje o hujšanju postalo nepotrebno ali pa pač druga skrajnost, ki si jo potrdila v tem prispevku.
    Torej veselo nazaj na delo, se bova spet skupaj matrali, pač vsaka po svoje. Bom z veseljem prebirala tvoje nasvete, primerjala tvoje izkušnje s svojimi, se norčevala iz tebe ter hvalila sebe ipd.🙂

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s