Zakaj blog o hujšanju?
Po članku Obolnarjeve v prilogi Dela Ona, sedaj itak vsi vemo, da spadam v klub brezdelnežev, neumnežev in tistih, ki se vdajamo neznanim substancam …. in ker niti slučajno ne segam niti do kolen novinarjem, kot so Obolnarjeva in mimogrede nimam niti te želje, še manj izobrazbe, si pisanja po raznih tako kvalitetnih revijah, kot je ONA, kljub mojemu izrazitemu ekshibicionizmu, nisem mogla privoščiti … in na srečo ugotovila, da so še nekje tako uboge in zapuščene duše, kot sem jaz … in tako marca 07 odprla svoj prvi blog.
Kaj se piše v blogu?
Kar čš, so mi rekle ostale zapuščene duše. Kar znaš in kar veš. Nič ne znam in nič ne vem ….no, to je tako ali tako kmalu ugotovila gospa Obolnar … hmja, mogoče pa znam kaj skuhat, pa pojest, zašit, skrojit, knjige berem, pa v kino hodim, v službo tudi, hmja …
No, z nečim je treba začeti in sem pisala. Pisala o izletu, ki sem ga imela, o tipu, ki me je razjezil, o filmu, ki mi je bil všeč … Zase, za prijatelje in seveda za vse ostale zblojene in zafrustrirane blogerske duše.
Ja, res sem zelo rada kuhala in baje dobro ….. pa krojila in šivala in baje kar dobro …. ampak od tega so več ali manj ostali spomini. Ni časa, po obleko še v H&M težko zavijem, hrana pa itak le še v restavracijah in še to tako z eno nogo v nizkem štartu.
Nič, bomo pa o dobrih restavracijah in dobrih trgovinah pisali.
In česa sem še vešča? Hujšanja. Ja, 15 kg gor, 15 kg dol ….kein problem. S hrano, s športom, s knjigo, osebnim trenerjem …. kakor koli že, samo da pride uspeh.
Sem odprla kategorijo zdravje in lepota in razmišljala o tem, da se bo kdaj pa kdaj zapisala kakšna lepa shujševalna misel. 🙂
Pa me je potegnilo vase …. očitno preveč prepovedanih substanc … in nekega večera sem sklenila ugotoviti, kako je, ko si blog odpreš sam …. brez pomoči fantov, ki to obvladajo. Pa smo kliknili na WordPress …..uf, uf ….ime je treba izbrati ….. pa dajmo kakšno o hujšanju … bom že kaj napletla.
Zapisalo se je nekaj mojih preteklih izkušenj z različnimi dietami, zapisalo se je nekaj idej, pomislekov, težav in me razveseljevalo, ko sem na svojo stran dobila nekaj odzivov ljudi, ki se spopadajo ali so se že kdaj spopadli z enakim izzivom.
Trenja so me “zbudila”, Pika me je motivirala, Tjaša me korigira in usmerja.
No, najdejo se tudi razne Usperne ali Cmokavzarji … kakor koli že hoče, da ga kličemo, ki svoje užitke najdejo v bolanem komentiranju … pa naj jim bo …. eni pišemo blog, drugi raje komentirajo … pa saj temu je vse skupaj namenjeno, kajne?
Seveda pa ima vsako tele …..
Hujšanje s Sašo 
No, zdaj me pa že pošteno matra tale članek v Oni! Samo ne vem, kje naj ga izbrskam, ker cajtngov pri nas ne beremo.
Khm, zakaj pa je datum posta 18. oktober??
Tole je res čudno, ker tale post je bil napisan v preblisku, potem pa sem sklenila, da nekaj časa na tem blogu ne bom več objavljala in sem ga shranila za “boljše” čase …. in mu dala datum objave šele 18. oktober. Predvsem me jezi, ker ga sploh nisem prebrala za sabo in nič popravljala in je najbrž poln napak. Poleg tega pa sem šla še na dopust in sploh nisem opazila, da se je post kar objavil. Očitno mi Nekdo hoče nekaj povedati in noče, da preneham tukaj pisati …drugače si res ne predstavljam zakaj se post s kasnejšim datumom kar sam od sebe objavi????!!!!
Jest sm pač bulana, ker se mi zdi trapast, da en svoje osebne probleme in čustva daje na ogled vsemu svetu.
Tko kot me tud jezijo smrkavci (tam okrog 35 let), ki kr naprej sam šimfajo čez Janšo in objokujejo socializem. Pod drugm psevdonimom mam kr nekaj deset postov in več sto komentarjev, tko da ne bod važna, de sem se sam nate obesla.
Zajebavam tud na levo in desno vse, ki se na blogih pujavlajo z aktivističnimi posti, al pa razlagajo, kuko fajn seksajo vpričo otrok.
A bo zdej Obolnarca spremenila mnejne o blogarjih, ko je Jureta Godlerja zaposlila. Al pa misl, da so vsi blogi razen Jonasovga (Jure je njegov namestnik) za en drek.