Bližnjica, krajšnjica, lažnjica

Vsi mi včasih ubiramo bližnjice, lažnjice, se slepimo, tolažimo mogoče celo sprenevedamo pred samim sabo, nekateri le majcene, drugi drastične, nekateri za pomembne stvari, drugi za neumnosti.

Lepotna operacija? Da ali ne?

Hmja, bi rekla. Ne, mogoče bi prej rekla hmnje. Ja, rada bi bila mlajša, lepša, bolj fit, lepše oblečena, lepše sfrizirana ….. rada bi bolje govorila tuje jezike, rada bi imela izurjen sproščen nastop v kakršni koli družbi, imela strašen občutek za humor, obvladovala posel, bila natančna, nezmotljiva, obvladovala kuho, vzgojo otrok, risanje, rada bi fotografirala kot Ciril Jazbec, predavala, kot Aleš Lisac, plesala, igrala kakšen inštrument, obvladala računalništvo …… in če bi za vse to obstajal program, za katerega plačaš $$$$$$ in če bi jih seveda imela, bi najbrž na mizo vrgla tisti papir, ki mi ne pomeni dosti in si vsaj za minuto ……kajti najbrž kaj dlje ta občutek ne traja …. zadovoljila to egocentrično slo.

Plastična operacija; NE. Pa ne zato, ker ne bi želela imeti manjšega nosu, lepo stoječih jošk, necelulitičnih stegen in lepe in napete kože na obrazu, ampak prej zato, ker se zavedam, da te zadeva zlahka prevzame, posrka in takoj po povečanju mojih ustnic v varianto Severina ali Angelina ali morda celo Subrina ali Malina🙂 …skratka nekaj na “na” … bi želela imeti nos, kot Charlize Theron, stegenca kot …. ma, kaj vem katera diva…. skratka ni ovir za Mobitel in ni mej za neučakanko kot sem jaz.

In kako je s postavo? Bi šla na liposukcijo? Ne!!!!

OK, nikoli sicer nisem imela nekih drastičnih težav s težo in res je da je moja obsedenost s postavo zgolj vizualnega pomena. Ljudje imajo bistveno večje težave od mene in nekateri bi temu rekli plehkost, pretirana obsedenost z zunanjim videzom, preveč časa …. bolezensko stanje rahlo manične osebe🙂 …… nekateri pa bi le mrko prikimali in si mislili, seveda baba se je zapustila in je skrajni čas, da se vzame v roke. Stvar je pač relativna.

Če razmislim sama pri sebi, si moram priznati, da s svojim perfekcioniziranjem vsake zadeve ….. ne le tako banalne zadeve, kot je lastni videz, mnogokrat pretiravam in najbrž je tako pač tudi s tem. Ne more biti drugače …ali pač?

Torej od nekdaj, res odkar pomnim, v meni tiči želja po posedovanju vitke, zelo vitke, vendar ne anoreksične, visoke in sloke postave.

Zavedam pa se, da bližnjica ni prava pot in da bom z rezultatom zadovoljna le, če se do tega priborim z lastnim trdim delom,da rečem, naporom in disciplino.
Kako trdim in kje je meja med resnim delom in ubiranjem bližnjic?

Čaj Chang shlang ali kaj je že prodajal Đirlo pred leti? najbrž popolna neumnost … ne vem, nisem nikoli poskusila, niti verjela v takšno stvar.
Baje obstaja obliž, ki ga nalepiš in ???? …no, ne vem kaj …shujšaš baje🙂 Tudi to je najbrž popolna neumnost in temu nedvomno ne bom podlegla nikoli …čeprav nikoli ne reči nikoli, pravijo😉
Kapsule za hujšanje; ne vem …. morda, ampak s temi stvarmi se ne bom igrala, ker mi je zdravje pomembnejše od videza.
Osebni trener? očitna potuha, saj vsi vemo, da trener ne shujša namesto nas in da plačujemo svojo lastno potuho in lenobo. Pa vendar je to nekaj, kar bi z veseljem in brez zadržkov uporabila, če ….

24 responses to “Bližnjica, krajšnjica, lažnjica

  1. Osebno trenerstvo žal razumeš popolnoma narobe. Ni čudno, da imaš tak odpor do tega. Trener NE HUJŠA namesto tebe, trener ti pokaže, kaj moraš počet, da bi shujšal, in te pri tem spodbuja. Vse ostalo moraš narediti sam. Vitke postave, ki ni rezultat operacij ali (deloma) delovanja nedovoljenih substanc, se ne da kupiti.

  2. A?! A jaz tukaj nekaj ne razumem, ali si ti Tjaša nekaj napačno prebrala? “Osebni trener? Očitna potuha, saj vsi vemo, da trener NE HUJŠA namesto nas” , sem zapisala. ??? Sicer pa sem zapisala tudi konkretne izkušnje s konkretnim trenerjem, vendar jih želim pred objavo še malce pregledati, kajti kritika konkretne osebe je občutljiva zadeva in je ne želim kar na hitro vreči v javnost. Pa vendar ti bo morda po tem kaj bolj jasno, da niti slučajno ne pričakujem od trenerja nič več, kot nasvete in spodbudo, vendar s pravim odnosom, ki bo kazal na to, da je trenerju MAR za uspeh stranke. Moje izkušnje so bile takšne, da je bilo trenerju mar le za plačilo “oddelane” ure. Služba pač!

  3. Ti še enkrat preberi, kaj si napisala sama in kaj sem napisala jaz. Če je zate OT trener potuha, pač misliš zelo narobe (po mojem mnenju). In če imaš slabe izkušnje z določenim OT, ni treba tega interpolirati na vse OT. Mogoče je celo, da si do OT pristopila z napačnimi pričakovanji (ne vem, ne trdim, ugibam).

  4. Lepotna operacija? Fuj!

    Pol pa ena grda baba poprav svoj videz, da se za njo slinjo desci. Pa ji en tak slinež (kje se slin, boš že vedla) naprav eno hčer (na TV bi rekli eno hči), ta pa podeduje vse ta grde gene od svoje roditeljce.

  5. Tjaša, si ti OT?
    Ja, jaz mislim, da so osebni trenerji potuha, ampak tega ne mislim z negativnim prizvokom. Tudi knjige za hujšanje so potuha, pa vendar sem se že napol skregala s tistimi, ki so na tem blogu močno kritizirale uporabo knjig pri hujšanju. Močno se zavedam, da je bistvo uspeha LE in VEDNO v osebi sami. Nekateri to lahko naredijo le z enostavno odločitvijo in hop pa je urejeno, drugi potrebujejo le lepo besedo partnerja, tretji preberemo kupe knjig, četrti rabimo še trenerja, peti pa vse skupaj pa morda še kaj na kar ta trenutek niti ne znam pomisliti. Ja, absolutno se strinjam s tem, da so dobri in slabi trenerji in niti slučajno ne mislim, da so vsi zanič …zato pa sem na koncu zapisala “ČE”, kar vodi v moj naslednji post.
    In ja, k OT sem res pristopila z napačnimi pričakovanji, vendar ne v tem smislu, kot razmišljaš ti. Niti slučajno nisem nikoli pomislila, da bi lahko OT naredil kaj namesto mene oz. da je uspeh odvisen od njega, sem pa pričakovala, da se trener prilagodi (vsaj časovno, če že kako drugače ne gre) sami stranki in ne stranka trenerju in mu poskuša zapolniti še tisto možno prazno luknjo v programu, ki jo ima med dvema drugima strankama.
    Tjaša, ne išči sama sebe v mojih zapisih, ker opisujem res LE SVOJO IZKUŠNJO Z ENIM samim in konkretnim trenerjem in vem, da obstajajo tudi dobri, vendar pa je še vedno kaos na trgu in trenerji sami sebi “navijajo” cene. Časa pa še ni preteklo dovolj, da bi se zadeve umirile in bi res močno ceno imeli le tisti, ki so res OSEBNI, dvakrat ali celo nižjo pa tisti, ki so le TRENERJI.

  6. Usperna,
    Se res ne utrudiš, a? Kaj ko bi si morda 1 mesec poskušal …. vsaj poskušal vsak dan znova umiti usta (ali prste, ki hitijo po tipkovnici) in biti za spremembo prijazen? V bistvu imaš smisel za humor in če bi ga znal uporabiti v pozitivno smer, bi bila to lahko zmagovalna kombinacija.
    Feels good, you know?

  7. khm.. smem postavit eno vprašanje?
    Po katerem ključu si prišla do zaključka da je OT potuha, če si v naslednji sekundi ugotovila, da ta ne bo shujšal namesto tebe?
    OT je lahko morda samo potrditev spoznanja, da posameznik ne ve dovolj, da bi lahko učinkovito shujšal, najbildal ali se drugače fizično spravil v red..potemtakem je lahko OT informacijska in moralna opora in gajdlajn..

    ali se motim?

  8. Ne vem kaj kdo smatra za potuho, ampak jaz potuho ne smatram za “nadomestilo”, za potuho smatram tisto, kar mi nekako lajša pot do cilja, za katerega vem, da bi ga lahko dosegla tudi drugače. Npr. se vpišem v fitness in vsak (vsaj tisti, ki jih poznam jaz) ima trenerja, ki ti ob vpisu razloži kako uporabljati trenažerje in ob dodatnem plačilu izdela tudi program hujšanja. To naj bi bilo dovolj, da se oseba loti hujšanja sama in za nadaljevanje po mojem ne rabiš bistveno več, kot morda enkrat na mesec ponoven vpogled tega trenerja v tvoj napredek in morda kakšne nove napotke. To zame ni OT in tudi cena je povsem drugačna in temu ne rečem potuha.
    Potuha pa rečem tistemu, kar sem pod OT dobila jaz in vedela sem, da plačujem “potuho”, nekaj kar bi sicer bila zmožna početi sama …pa mi nekako ni uspelo zbrati dovolj moči za to. Potuha je bila v tem, da sem OT-ja plačevala za to, da nisem izpuščala treningov, da sem vztrajala, da nisem goljufala same sebe in si pripravila prelahke vaje z premalo utežmi. Temu pravim potuha. In to predvsem s samokritičnim prizvokom.

  9. ne vem🙂 ponavadi je tako, da z OTjem delaš bolj pravilno in manj zabušavaš.

    če govoriš o psihološki potuhi pa…🙂

  10. Ja, valjda o psihološki potuhi. Prav to sem imela v mislih, ko sem se sama odločila za osebnega trenerja. Prebrala sem že par knjig o hujšanju, moj mož je bolj iz zdravstvenih razlogov, kot karkoli drugega shujšal za 17kg in je prava suha griža🙂 no, čisto v redu pravzaprav …ampak on mi dokazuje, da se da in da znamo (kar pomeni, da ne potrebujem za napotke najemati še druge ljudi), včasih trenirala atletiko, vadila po fitnessih že ogromno (recimo če združim vsa “delavna obdobja” skupaj je to sigurno 3 leta rednega vsaj 4x tedenskega treniranja), torej mislim, da kakšnih inštrukcij res ne bi potrebovala oz. jih večina tistih željnih hujšanja potrebuje bolj od mene🙂 Pa vendar sem se odločila za osebnega trenerja. Razmišljala sem o tem, da bi potrebovala moralno potuho in da je vredno poizkusiti.
    Je uspelo … pa ni uspelo. Bom zapisala kaj več o tem v kratkem.

  11. Ne bi hotela, da izpade zoprno, bolj bi rada, da razumeš, kje ga biksaš, pa te vprašam: če si vse prebrala in če vse veš, zakaj še vedno kar hujšaš?

  12. Elephish,
    Odgovor na tole ni enostaven.
    Najprej: kje ga biksam; biksam ga pri tem, da v času nekega mojega slabega bioritma ali kaj bi temu rekla … depresije, slabega obdobja, časa po kakšnem stresu, ko morda nekateri jokajo, si režejo žile, težijo okolici …jaz zapadam v obdobje, ko se razpustim …. v bistvu ne najdem energije in se enostavno prepustim toku. Takrat jem vse kar mi je ljubo in drago in takrat niti slučajno ne upoštevam ničesar, kar vem, da je pomembno za vitko postavo in zdravo življenje. Ja, ok …pač tako je. Najbrž bi bilo podobno, če bi kadila ..sklepam, ker tega ne počnem.
    Zakaj še vedno KAR HUJŠAM? V bistvu težko rečem, da vedno HUJŠAM. To je beseda, ki sem jo sicer uporabila v naslovu tega bloga, vendar je beseda HUJŠANJE za moje pojme namenjena temu, ko oseba želi izgubiti 20% ali več svoje telesne teže, jaz je želim 5 oz. 10% in tudi slučajno ne padam v depresijo, če ostanem na istem, kot sem sedaj.
    Torej po eni strani bi lahko rekla, da hujšam itak celo življenje, po drugi pa bi lahko rekla, da nikoli ne hujšam, le da se stalno upiram skušnjavam in poskušam zdravo živeti.
    Če bi iste prispevke objavljala na svojem drugem blogu le na vsak mesec enega in nikjer ne bi bil viden naslov hujšanje, bi jih ljudje sprejemali povsem drugače, kot tako, ko sem jih skoncentrirala na skupnem blogu, ki ga celo imenujem “hujšanje”.
    Vse skupaj je le glasno (javno) razmišljanje popolnoma povprečne ženske, ki pravzaprav nima blaznih težav s telesno težo in se v glavnem (to je le moje ugotavljanje) prehranjuje še vedno bolj zdravo od velike večine slovenske populacije in ima poleg tega kup normalnih in človeških slabosti in šibkosti.

  13. ne vem sicer koliko si razmišljala v to smer ampak si pomislila da bi blog lahko bralo tudi kako mlajše dete, ki bi dobilo vtis da je sekiranje zaradi kilaže in hujšanje neizbežen “mus ” v zivljenju?
    meni se to zdi slab vpliv.
    tako kot Cosmo.

  14. Schnuy, ne nisem pomislila in tudi sedaj, ko si me na to opozorila, se okrog tega res ne sekiram. Sori, ampak mislim, da mladina dobiva bistveno slabše inpute, kot je moje razmišljanje o izgubi 5kg pri 42ih letih. In ti misliš, da dekle, ki bi jo moje pisanje prepričalo, še ni pogledala nobene modne revije in videla anoreksičnih deklet in bo tole moje pisanje hudo odločilno za njeno prihodnost?

  15. Res, ampak stvar se tako potencira.
    Enako, kot si povedala, bi ti lahko odvrnil kdorkoli v zvezi z debato o swingerjih na hrvaški obali.

  16. Mislim, da sta zadevi neprimerljivi.
    Primerjaš pa lahko DEBATO o swingerjih in DEBATO o hujšanju, ne pa množico ljudi, ki se daje dol na javnih površinah in pisanje na blogu o tem, da je dobro telovaditi, brati knjige o hujšanju in držati zmerno telesno težo. Oprosti, ampak mislim, da v večini slovenskih družin vsaj eden od staršev, če ne oba itak poskuša “hujšati”, pred otroki pa se daje dol le majhen (upam vsaj tako) odstotek največjih freakov.
    No, kakorkoli imaš lahko pač svoje mnenje. Jaz ti lahko le povem, da me zaenkrat res ne peče vest, da bi moje pisanje lahko vplivalo na kakšno mladoletnico.
    Še hujša sem od tega … če bi imela hči bi ji celo dovolila brati Cosmo …si moreš misliti, kako napačno bi jo vzgojila in potem bi punca celo življenje travmirala in obiskovala fitnese in se odrekala slaščicam. Jao, jao, koje li katastrofe!

  17. I rest my case🙂
    vsako malo po svoje in kot se mu v danem momentu zdi najbolj prikladno…

    ker videti nekoga, ki se daje dol na plaži res ni primerljivo s pokvečeno samopodobo, ki jo trogaš s seboj celo življenje in zapustiš svojim mladičem. imaš prav in se v celoti strinjam s teboj🙂

  18. Schnuy,
    veš, da ne vem kam pes taco moli pri tebi. Pišeš več ali manj prijazne komentarje ….no, vsaj ne neprijaznih, imaš marsikdaj drugačno mnenje in prav je tako, vendar pa včasih zaznam kanček ironije in sarkazma.
    Kot npr. v zadnjem komentarju. Po drugi strani pa zraven nalimaš smeškote, ki naj bi tvoj komentar omehčali in bralcem povedali, da se šališ. Se šališ, ali te res tako strašansko jezi moj vpliv na današnjo mladino?🙂
    Pa bomo jaz resno odgovorila na tvoj zadnji komentar, čeprav si dodala🙂
    Kaj bi privoščila prej svojemu npr. 10 letnemu otroku; videti par, ki se “daje dol” na plaži, ali vzgojo s pridihom pokvečene samopodobe? Definitivno prvo, ker je lepše in manj dolgoročno škodljivo.
    Vendar pa če gremo na konkretne tematike, ki so predmet te diskusije: Ateistek je pisal ne o dveh, ki se dajeta dol, ampak o grupnem seksu, ki so ga izvajali neki starci na hrvaški plaži in je zgrozil očitno celo osebo, ki je najbrž kaj podobnega že videla (ne le kakšnega otroka) in o tem zapisal prispevek na svojem blogu, …. ali pa opcijo vzgoje osebe (mene ali pa morda celo kakšnega novinarja, ki stalno piše članke v Cosmu), ki nima niti približne težave s pokvečeno samopodobo, bi bil moj izbor seveda povsem drugačen.

  19. Jezi me prav gotovo nič tu omenjenega, sem pa opazila in se s tem ne strinjam. Tako, čisto mimogrede in ležerno…🙂

    sicer pa..opaziti seks na plaži (starejši občani si ga očitno ne smejo privoščiti ker so grdi in zgubani in se ne spodobi, pa tudi predebeli in premalo zagoreli in preveč kosmati si ga ne bi smeli če me prašaš) nekje na hrvaškem ali biti predmet vrhunskega pranja možganov via dotična revija (in cela serija konkurenčnih seveda) , ki lepo subtilno a suvereno sporoča, da so ženske srečne samo če imajo dolge noge, spedenan in primerno namazan obrazek, če zadovoljijo svoje moške, dosežejo orgazem in znajo uspešno koketirati v službi…in to je vse…
    fajn🙂

    aha ..seveda v dotičnih revijah sicer ne pozabijo objaviti članka o pomembnosti pozitivne samopodobe ne glede na kilažo in bogatost garderobe… in morda celo kdo nasede…

  20. Spet sarkazem?
    “Sem pa opazila in se s tem ne strinjam”?
    A??? Nekaj si opazila, s čimer se ne strinjaš? Kaj si opazila?
    “Sicer pa ..opaziti seks ……ali biti predmet vrhunskega pranja…koketirati v službi…fajn”
    A??? Razen ponovnega sarkazma glede starcev in seksa, kar sploh nihče nikjer ni omenjal v takšnem kontekstu (prav tako bi tekla enaka razprava o neprimernosti, če bi se zapisalo, da je na plaži seksala skupina dvajsetletnih manekenov in manekenk) in kao nekih žensk, ki znajo koketirati (o čemer nikoli sploh nihče ni debatiral), nisem mogla najti bistva tvojega sporočila.
    Očitno te je tema tako zanesla,🙂 da si v vsakem stavku pozabila dodati še kakšno besedo ali dve.

  21. dvomim.
    starce si namreč najprej omenila ti.
    jaz sem jih samo povzela.

    sicer pa se do …….(vstavi po želji) vzdržujem komentarjev ker nisi odprta kvalitetno debato ampak rineš v svojo smer, ko slep vol.

    lep dan🙂

  22. Halo?!
    Draga Schnuy naj tole malce razdelam, da vidim, če sem te pravilno razumela:
    1. na svojem blogu sem objavila tekst, ki se mi je zdel primeren temi na katero tukaj objavljam članke in pisala o tem, kako bližnjica ni primerna pot za dosego ciljev
    2. na to zadevo si ti objavila svoje drugačno mnenje.
    3. na tvoje mnenje sem odreagirala in pojasnila svoje stališče
    4. Nikoli zapisala naj ne komentiraš
    5. In sedaj prekinjaš komentiranje, ker JAZ rinem v svojo smer?

    Halo?! Kako pa? In v katero smer rineš ti? In razlog za prenehanje komentiranja na blogu je zate to, da se avtor do konca ne strinja s tabo?

    OK, vsak kot si želi, jaz te pač ne bom prepričevala v nasprotno.

    Schnuy, res nimam prav nič proti temu, da na mojem blogu izražaš nasprotno mnenje in tudi to, da si sarkastična me ne moti, sem pa vsekakor oseba, ki bo vedno napisala nazaj tudi svoje mnenje. In ja, res si izredno sarkastična in ugotavljaš zadeve “na pošrek”. Mnenje je nekaj in tega se zapiše tako: “sama nimam proti seksu na javnih plažah prav nič …menim tudi da je veliko ljudi odvisnih od objavljanj o lepoti in hujšanju …bla, bla”
    Če pa pišeš v stilu, kot ga uporabljaš ti, začenjaš ocenjevati in kritizirati ljudi, ki jih sploh ne poznaš in to mnogokrat izpade žaljivo.

    PS Starce sem res omenila jaz, ampak le na kratko povzela prispevek Ateistka o katerem sva debatirali. In point vsega niso bili starci, kar najbrž ti prav dobro veš. Tudi, če bi zraven zapisala še en podatek, ki je bil tam omenjen, da je bilo to na hrvaški plaži, ne bi s tem mislila netiti medsosedskih odnosov, ampak je to LE PODATEK. Point vsega je, da se je izvajal GRUPNI seks na JAVNEM prostoru. Kdo, ob kateri uri, na kakšen način, koliko so bili stari, kje …. to so le obstranski podatki, ki jih pač nekdo napiše, ko opisuje dogodek. In: NE, nič nimam proti STARCEM, ki seksajo! In: NE, nisem obremenjena z zunanjim videzom! In: NE, svojega sina ne vzgajam v duhu, da je videz pomemben. In: NE, moj sin nima težav s težo, čeprav je njegova mama pod stalnim psihotičnim pritiskom hujšanja, NOT.

  23. Redno berem to stran, a do sedaj še nisem komentirala. Stran berem z veseljem tudi zaradi tega, ker se krešejo mnenja in mi bo žal, če bo Shuny prenehala komentirati.
    Saška, preveč osebno si vzela komentarje od Shuny in zato je prišlo do takšne vroče razprtije. Ko sem sproti brala vse komentarje, jih nisem razumela tako, kot vsaka od vaju, sedaj sem šla pa vse skupaj prebrati še enkrat in opazila, da je v komentarjih od Shuny res nekaj pikrih. Ampak najbrž jih ona ob pisanju niti ne opazi in je to samo njen način izražanja.
    Zaradi nas bralcev vaju prosim, da poskušata zapise brati skozi oči drugega in ena in druga razumeti nasprotno stališče in predvsem ne prenehati s pisanjem in komentiranjem.

  24. Pingback: Tjaša » Blog Archive » Swingerski eci peci pec...

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s