Hujšanje ni fikcija

Našla sem eno, ki ji je uspelo!!! Torej hujšanje ni le fikcija in laž, ki jo znajo razna podjetja, ki živijo od trženja vizualnih iluzij ali razne ptičje (beri shujševalne) hrane, ampak nekaterim dejansko tudi uspe🙂

Hirkani sem začela brati slučajno, tako kot to ponavadi deluje ob branju sosednjih blogov. Klikam na linke ob kakšnih konkretnejših komentarjih in tako priletim na njen blog. Prispevek o kajvemčem , vidim velike in odebeljene črke jebxxx …. “ah, spet ena, ki se ji zdi nadvse zanimiva uporaba bloga za izkazovanje svojega širokega znanja slovenskega in srbohrvaškega jezika!” Zaprem in sploh ne berem!

Spet zanimiv komentar z linkom na Hirkani. Kliknem spet in padem na takšno poved Na map’ci levo piše *dohodnina 2006*. Halo?! Dohodnina?! Niti slučajno ne berem. Zaprem!

Nekaj dni zatem spet …spontano klik na Hirkani in vidim eno slikco, ki mi daje vtis, da ji je nekdo vlomil v avto. Ma, ne bom zdaj brala enih žalostnih zgodbic. Poznam to …letanje od zavarovalnice do serviserja. Itak ni hujšega, od cirkusa zaradi letanja naokrog in izgube časa. Kasneje sem ugotovila, da zgodba sploh ni bila povezana z vlomom, ampak s polito vodo po notranjosti ženske torbice. Ne eno, ne drugo me ni prepričalo, da bi se na strani zadržala dlje kot nekaj sekund.

Nekaj dni kasneje…tokrat res pomotoma🙂 kliknem na Hirkani. Piše O komentarjih na blogu. Berem, hmm, zanimivo …berem do konca, berem celo komentarje na ta pripspevek. Komentiranje na blogih je nedvomno že mnogokrat obdelana tema (sklepam, čeprav sama na to temo še nobenega nisem brala), vendar ta je sproščena, zanimiva in predvsem zapisana tako, kot bi razmišljala jaz sama.

Ej, končno! Hirkani me je končno prepričala, da jo preberem do konca. Dodam jo kot link na moji strani in kasneje si vzamem malce več časa in pregledam še prispevke, ki sem jih prejšnje dni na hitro zapirala ali preskakovala. In punca hujša!!!! In to uspešno!!!

Takšni prispevki morajo biti objavljeni tudi preko mojega bloga o hujšanju! Morda tudi tako dobim zalet za svoje planirane podvige. No, Hirkani ima pred mano močno prednost, meni namreč kilažo zbija en sam mulc, njej pa cela četica mularije.🙂

10 responses to “Hujšanje ni fikcija

  1. O Saša, hvala. Sem kar malce počaščena.

    Kar se hujšanja tiče, pa to pot prvič doktoriram🙂

    In z veseljem delim svoje tegobe s tistimi, ki to lahko globoko razumejo.

  2. Take zgodbe so zagotovo motiv za nas ostale!

  3. Tole vse bolj postaja ženski krožek, kjer očitno moški komentarji kmalu ne bodo zaželjeni, če ne prepovedani:)

  4. Žiga,
    Zelo zaželeni so moški komentarji, vendar ne vem zakaj noben moški ne komentira. Če boš pa kdaj še kakšen post napisal, bom pa sploh očarana in te bom linkala. Največ kar si moški privoščite zapisati v navezi hujšanja, je kakšen komentar o športu, da pa bi kakšen komentiral odrekanje hrani …uff, to pa ne…to je pa ženska domena🙂

  5. Moški imate do hujšanja apriori negativen odnos. Ajde, verjetno ne vsi, da ne posplošujem, ampak …
    Dejstvo je tudi, da obstajajo moški, ki bi res MORALI shujšati, ampak o tem bolj poredko govorijo.

    Moj najljubši pravi, da me ima rad z vsemi kilogrami in karakterjem vred, me tolaži ko v trgovini ne najdem primernih oblačil zase in mi, kljub temu, da že tri mesece zelo pazim kaj dam vase, prav vsako jutro (ko pripravlja kavo) vpraša: “a boš cukr in smetano?”

    Mislm.

  6. Hirkani,
    Tema o podpori partnerja pri hujšanju je ena od pomembnejših in zasluži več pozornosti, kot le kratek komentar. Ampak tukaj naj pripomnim le to, da so res tile naši dedci “modeli”.
    Meni cukra in smetane ne ponuja več – to lekcijo sva že obdelala …saj veš, jaz imam že nekaj doktoratov na to temo😉
    Tudi to sva že obdelala, da mi ne reče več: “sej si čist u redu!”
    Potem sva že prešla v naslednjo stopnjo, ko tudi to ni bilo v redu, da me je kregal vsakič, ko sem si sama naročila kavo s SMETANO
    …no, nauk sledi v posebnem prispevku😉

  7. Zdaj sem pa zmedena…kakšno podporo pa torej pričakujete od svojih moških? Meni je pa všeč, ko me ne sekira in mi s strogim pogledom prepoveduje grešne prigrizke…raje imam, če me spodbuja k športu, v hrani pa moram uživati:)

  8. Saj veš, Val …me babe nikol zadovoljne😉

  9. Ja, to bi bila cela nova tema. In zelo globoka🙂

    Val, mah, sama sem en mal čudna baba in itak imam tudi malce predimenzionirano familjo gledano referenčno na druge. Posledično bi meni bila NAJVEČJA spodbuda od najljubšega npr. ta, da bi se on namalal doma pred osmo zvečer zato, da bi jaz lahko šla ven na polje laufat.

    Ponavadi vem, kaj hočem in kaj si želim, a ob tem vseeno pričakujem tudi kanček pozornosti in spodbude. In če te najljubši mož po treh mesecih PRAV vsako jutro vpraša, a boš cukr v kavo (ej, glih prejle mi je naštimal kavo po kosili s celo žico cukra!), tega potem ne razumem več. A naj mu vsakič znova težim, naj mi ne daje cukra not? Pismo, saj nisem pohištvo, to bi ŽE MORAL vedet in opazit.

  10. Pingback: Hotel sem prinesti nekaj s čimer bi me lahko udarila » Saša Gerčar

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s