Tomaž je moja slaba vest

Težak vzponTako, kot že mnoga jutra, ko nas čas ne priganja v službo, sva tudi danes s Tomažem že ob 7h zjutraj odšla od doma najprej na jutranjo kavico, nato pa na jutranjo telovadbo – hitro hojo navkreber na Šmarno goro. Začneva skupaj iz Tacenske strani, na stopnički pred vzponom Tomaž pritisne štoparico in hop! Do polovice mu sledim tik za petami, sopiham, v sebi malce preklinjam, ampak stiskam zobe in vztrajam ….potem pa me vedno “nažge”. Popolnoma!
Pred nekaj leti sem uspela do vrha prilesti v 23’35”. To je bil moj absolutni rekord. Tega sedaj niti slučajno ne dosežem. Včasih mi uspe v kakšnih 25′, drugič se malce zasanjam in na vrh prilezem šele v 27′.
Tomaž je skoraj vedno vsaj 2 minuti pred mano. Tudi danes je bilo tako; on 25’05”, jaz 26’50”.
On je moja slaba vest! Si lahko mislite, da telovadi VSAK DAN! Vsak dan pa naj bo to med dopustom, po najbolj napornem dnevu, ali med službeno potjo! Včasih vstane ob 5h zjutraj in dela pregibe, počepe in kaj vem kaj še. Ne, jaz tega ne zmorem! Vse kar zmorem je vsak drugi dan kakšna urica na sobnem kolesu pa še to takrat, ko je na televiziji res nekaj takšnega, kar bi si tako ali tako želela ogledati in je tako vseeno če izgubljam čas v fotelju ali na tej mučilni napravi.
Hvala Tomaž, čeprav na prvi pogled izgleda, kot da me non-stop preganja personalizirana oblika moje slabe vesti, vendar dvomim, da bi drugače na Šmarno prilezla kaj prej, kot vse ostale starejše gospe, ki na vsakem vogalu občudujejo razgled in popijejo požirek čajčka in dvomim, da bi namesto poležavanja pred tv-jem s pred sabo skledčko dobro stopljenega sladoleda, sobno kolo uporabljala za kaj drugega, kot občasen obešalnik za sušenje kakšnega perila.

5 responses to “Tomaž je moja slaba vest

  1. Danes sem razmišljala, koliko časa jaz porabim za osvojitev Šmarne gore, in za vzpodbudo ti lahko povem, da sem najmanj pet minut za tabo…je pa res, da ne vem po kateri poti ti gor hodiš.

  2. Hodim po uni iz Tacna. Ma, saj veš un parking, ko so pot čez travnik kao zaprli in je sedaj treba malo naokoli. Potem pa štoparco vključmo tam na uni stopnički, tik preden štartaš v hrib, pa do vrha. Kao čez spodnjo kuhinjo, mislim da se reče. Greš ti tam?

  3. Hej, pa grem res tudi tam včasih. Pa hodim mislim, da po treh poteh. Zdaj pa ne vem, koliko imam kje rekord. Bo treba spet ma sprobat:-) Je pa tako, da če grem navkeber s prijateljicami, potem smo zadihane že od vsega čvekanja, tko da ti rezultati niso najbolj verodostojni:-)

  4. Pingback: Hotel sem prinesti nekaj s čimer bi me lahko udarila » Saša Gerčar

  5. Pingback: Tek in poglabljanje vase « Hujšanje s Sašo

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s