Ja, kaj čem rečt …hujšanje je nekaj, v čemer sem ekspert. Montignac, South beach, 90 dnevna ločevalna, zeljna, sadna …karšna koli dieta že, poznam!
Na to stran bom nizala linke do kakšnih pametnih ….mojih ali tujih 
Tukaj je link na eno od “pametnih” spoznanj, ki so mi enkrat padle na pamet.
Vse je v navadah.
Svoj načrt oznani!
Nekoga si vzemi za vzgled!
Treba je sanjati!
Postavi si cilj, ki ga je potrebno opremiti z datumom in konkretnimi številkami.
Nekaj dni zapisuj vse, kar poješ.
Ugotovi kje delaš največje napake!
Ukvarjaj se s športom! V mejah normale.
Za ukvarjanje s športom si najdi “sotrpina”.
Lahko si omisliš osebnega trenerja.
Naredi načrt prehranjevanja tudi za netipične dni!
Ne pozabi na nagrado in motivacijo!
Po možnosti dan začni s telovadbo! Začni in ne končaj!
Pozabila si dopisat:
“Vsak dan se poglej v ogledalo in poskušaj najti svoj ego, potem bo vse zgoraj našteto odveč!”
jah saša – vsa ta leta hujšanja in preštevanja kg poznam tudi sama. Vedno znova in znova se bojujem z njimi, pravzaprav vse tako, kot si opisovala sama v letu 2007. Tvoje bloge komaj zdaj prebiram, komaj zdaj sem začela kar nekaj pisat, saj sem pri pisanju bolj lena, ponavadi pa doma sploh ne grem na računalnik, saj ga imam v službi dovolj, pa tudi leta se mi poznajo, saj se hitro utrudim – hej nisem kot ti, ha ha, ha (ko te premetava kot kokice – vsaka ti čast, dobra si), sama sem depresiven tip, pa mislim, da me kot takšno tudi poznaš. Pravzaprav sem lani prvič po nekaj letih skujšala za 9 kg (za toliko bi še morala), vendar me je lani izdala bolezen, pa sem do sedaj pridobila nazaj 6 kg. In zdaj po 5 mesecij bolniške (vmes sem prestala operacijo, računalniško nastavitev, prenehali so se tudi napadi vrtoglavice – namreč ugotovili so mi, da imam menierovo bolezen, ki jo ima le nekaj ljudi v Sloveniji) grem nazaj v službo, pa bomo videli ali bo teža kaj šla dol, ali bom morala namerno hujšat, kajti tudi sama imam rada krompirjeve jedi, pizze, domače pecivo in pa kruh – heh. Saj naš ta mal bi tudi moral shujšat, pa je vse bob ob steno. Torej občudujem te, da si vedno tako polna pozitivne energije, kar meni več ko preveč manjka, poleg tega zadnje čase tako ali tako nimam kaj za obleč, ker tukaj ni več prave izbire, drugam pa že vsaj tri leta nisem šla, oz. si itak nič ne kupim odkar sva kupila večje stanovanje in se preselila, pa seveda (ha ha) čakam, da shujšam, da si bom laže kupovala stvari kot pa zdaj za bolj močno. Sanje ha ha
Marjana, lepo da si se oglasila. Jap, nekako se več ali manj večina žensk znajde v istem začaranem krogu sanj, sklepov, začetkov, obupavanj in potem kakšnih uspehov … pa občasno tudi depresij. Ej, tudi meni se dogaja, čeprav me res večino časa razmetava, a tudi jaz od časa do časa zapadem v krizo, ki jo rešujem s hrano in posledično nabiranjem kilogramov.
Mi je pa ravno zadnjič prijatelj pri 50+, ki je vedno suh, kot presta, “solil pamet” in rekel, da ne ve, zakaj moram stalno nihati s kilažo gor in dol … naj končno neham hujšati in sem mu odgovorila, da že raje niham gor in dol, kot vedno le navzgor. Kdo ve, če danes ne bi imela 200kg, če se vsake toliko časa ne bi zbudila iz zimskega spanca, začela telovaditi in umikati Nutello iz kroga dometa moje “pasje ketne”
Ti kar sanjaj, včasih se kakšne sanje tudi uresničijo. In zavedaj se, da je tudi za polet na luno, bilo potrebno najprej sanjati o tem.
oh, sem začela delat, bom pa šla vsaj z nekaj kilcami dol . hja če bi jaz pojedla toliko kot naš Franci, bi imela najmanj 200 kg …
no ja, pri nas ženskah je pa res to začaran krog – gor – dol, morda se pa potem v meni nekako ustali, kaj pa vem
uživaj, sicer kar vsak toliko časa pogledam tvoje zapiske, pa se kaj javim