Ja, res katastrofa, tako dolgo nisem nič pisala na tem blogu, da se tudi gesla za vstop nisem več spomnila.
Si mislite, da sem sanjsko vitka, zdrava, fit in polna energije in se me te diete in nantaziranje o hujšanju sploh več ne dotaknejo?
Ja, ja, lani (ampak govorim lani, lani … no, takole; 3.1.2008) takoj po novoletno božičnem prenajedanju …. no, saj ni bilo tako hudo, če se še dovolj dobro spomnim …., kakorkoli že, lani sem skovala tako, kot nekaj milijonov drugih, inovativen novoletni sklep, da je čas, da neham fafljati in pisariti po spletu, ampak res nekaj ukrenem, torej, sklenila sem, da resnično shujšam.
Z dobrimi 78 kg na grbi, sem se lepo disciplinirala, si ogledala pravila 90 dnevne ločevalne diete, jo malce prilagodila svojim željam, potrebam in okoliščinam, hkrati še malce dvignila nivo svojih športnih aktivnosti in poletje preživela takšna, kot sem si želela.
Niso vsi novoletni sklepi popolna iluzija! Jaz si cilje zadajam tudi na tedenski osnovi, ali pa kar tako sredi leta, ko imam slučajno čas, a prelomnica, ko se leto prevesi v novo, ko je zunaj mraz (čeprav me mraz pravzaprav tudi destrukturira), ko imam končno počitnice, kjer ne pakiram kufrov in si natovorim še kakšen nov ‘neslužbeni’ stres, je idealen (vsaj zame) termin za odločitve.
Danes sem zbrala pogum in ponovno stopila na tehtnico. Ja, saj ni potrebna znanstvena raziskava, da izvem, da sem popustila na celi črti in se zredila, a številke govorijo še bolj kruto, kot si si pripravljen priznati …. in strah pred njimi vedno obstaja.
No, in, se najbrž sprašujete?
Hudiča! Spet sem na 78kg!
In ja, spet imam nov ponovoletni sklep, da ponovim vajo.
Jo-jo efekt? Ma, dajte no, pravljice za majhne otroke in iskanje izgovorov v nekakšnih vplivih, ki jih ne moremo kontrolirati!
Morda pa se moj optimum giblje okrog 80 (saj nisem najbolj majhna in tudi ne mlada dečva) in le fantaziram in težim z neko idealno postavo? No, to mi je nekoč rekel gospod, ki baje vidi prihodnost, a zgodba o tem je vredna kakšnega drugega zapisa. A, jaz se ne dam …. vem, da se počutim mnogo bolje, ko se mi vrh najlonk (ja, ja, elastičnih nogavic) ne zrola okrog pasu, ko me modrc ne tišči in še s prostim očesom vidim rob trakcev spodnjih gat (za tiste, ki ne razumejo še dodatno pojasnilo; da se stranski trakci znajo ‘izgubiti’ v konkretni masi telesnih oblog 
) in tako jovo na novo sklenem, da ne bo vsak dan praznik in ne bom vsak dan zmazala še cele tortice, ki je tako njama dobra in si privoščila še kakšne njoke ali pico.
Mogoče bi pa končno morala takšne sklepe in cilje tudi zapisati v svoj planer?! Bi se jih potem bolj držala in bi proti koncu leta ne spet popolnoma popustila in se predala malodušju?
5 responses so far ↓
Val // 19, januar 2009 at 9:09 am |
Saša, jaz sem prav pogrešala tebe na tem blogu. Ker rabim nekoga za izmenjavo izkušenj:) Jaz sicer ne hujšam oziroma nimam cilja pri kg, a nekako zdravo živim, kar je v bistvu kr težko:( Tako da sem vesela, da si tudi na tem blogu postala spet aktivna:)
Val // 19, januar 2009 at 9:12 am |
Aja, in kakšen pristop boš ubrala letos? SPet ločealno dieto? Kak drugi jo-jo pristop?
Saška // 23, januar 2009 at 7:33 popoldan |
Aktivna? Mah, nisem prav hudo pridna nikjer, še najmanj pa tukaj. Pa saj si me že oštela
na enem od mojih ostalih blogov.
Na ta blog se vseeno vračam vedno znova, ker je kljub mojemu “zimskemu spanju” še vedno najbolje obiskan.
Tukaj sem čisto naključno zadela prvo nagrado pri googlovih pajkih z izbiro imena svojega bloga.
V prvih dneh po novem letu se obisk na tem blogu poveča brez da karkoli pišem. 600-700 klikov dnevno me pripravi, da me zapeče vest in si rečem, da je za toliko firbcev pa res vredno kaj zapisati.
Saška // 23, januar 2009 at 7:35 popoldan |
Aja, kaj bom ubrala letos? Oz. kaj ubiram letos?
Ja, 90 dnevna ločevalna mi je v bistvu najbolj kul. Pa se ne držim najbolj natančno, služi mi kot ideja, ker se mi zdi dobro naštudirano kako glavo usmeriti, da se lahko človek vzdrži in ne navali na svoje najljubše slatkiše.
A o tem kaj več v samem postu.
Val // 26, januar 2009 at 3:33 popoldan |
Pa Saša, jaz te nisem nič oštela, le spomnila
Ja kaj, si pač blogerska zvezda, ki jo rada berem. In ko te en teden ni oziroma tvojih prispevkov, začutim abstinenčno krizo heheheh 
Drugače pa bom več prebrala v postu 
Je pa hujšanje pač vedno tema, ki zažge in super, če imaš toliko klikov… mal sem ti fovš hehehe