Kar nekaj časa je minilo od mojega zadnjega pisanja. Hmja, res sem ta blog pisala kot nekakšen samomotivacijski izziv sami sebi, da bi se disciplinirala, če že zaradi drugega ne, potem vsaj zaradi pritiska “javnosti”. Navideznega pritiska, seveda. Tistega, ki si ga ustvarimo v svojih glavah, saj se mi je zdelo zavezujoče, če na blogu, ki ga dnevno poklika (koliko od tega jih bere, ne vem) vsaj 300 ljudi, objavim svoje ime, svojo sliko ter zavezo, da bom shujšala, spremenila navade, telovadila, jedla zdravo hrano …, potem pa o tem le flancarim in razglabljam, a v resnici sem vsak mesec za kakšno kilo težja.
Res je, kakšno leto sem rabila, da sem se resnično spopadla s svojimi demoni, ko pa je padla odločitev, je bilo izvajanje enostavno.
In ko sem prišla na cilj …no, ja … kje sploh je cilj …. no, ko sem prišla do stopnje, ki me zadovoljuje, sem izgubila tudi motiv za pisanje bloga.
Ne bom prenehala s pisanjem, saj s “hujšanjem” nisem prenehala. Še dolga pot me čaka, kajti moje prehranjevalne navade še vedno niso NAVADE, ampak nekaj, kar opravljam zavestno in z močno disciplino. Dokler je to posledica odrekanja in razmišljanja, nismo na cilju!
5 responses so far ↓
1tastar // 3, junij 2008 at 10:33 am |
Lepo, da si se spet oglasila. Sem že čutil navidezni pritisk, ker te toliko časa nisem kometiral.
Meri // 3, junij 2008 at 11:47 am |
Pa da slišimo, kakšne so zdaj te navade, ki še niso NAVADE…!
Saška // 3, junij 2008 at 12:41 popoldan |
@1tastar; kakšen pritisk? Če potrebuješ kakšno pričkanje po blogih, saj veš, da me lahko najdeš še kje drugje in ne le na tem blogu
Žal zaradi osebnih razlogov (bolj žalostne narave) ni bilo časa za razmišljanja o nepomembnih zadevah, kot je hujšanje.
Moram pa tudi priznati, da včasih kar težko nekaj novega zapisati, če na zapise ni kaj prida komentarjev. Prav čudno, glede na analize, na ta blog kuka tudi po 300 ali več obiskovalcev dnevno, a komentira jih bore malo, kar pa je drugače na mojem osebnem blogu (procent komentarjev glede na klike je bistveno večji).
in 1tastar ena v tvoj prid; če si še tako tečen
, še vedno imam raje takšne bralce, kot tiste, ki povedo kaj le “iza hrbta” in nič konkretnega ne pustijo na mojem blogu. 
@Meri; moje navade, ki še niso NAVADE so npr.
- zajtrk vsako jutro
- za zajtrk kakšno sadje
- VSAK DAN kosilo (kar je itak vedno katastrofa pri meni) in to resno KOSILO, ne krneki. V času diete sem se poskusila nekako organizirati, da bi jedla raznovrstno hrano in zato sem se naslonila na sistem 90 dnevne ločevalne diete. Imela sem pač en dan za meso, drug dan za zelenjavo, tretji za OH, četrti spet za zelenjavo …itd. ampak tega ritma sedaj spet ne vzdržujem redno … kar nekam zaplavam in se, da je kar v redu, če bom jutri le na zelenjavi ali le na postu ….. ampak ta dan kar nekam preredko pride na vrsto
- navada, ki je RAZVADA in jo moram obvezno ukiniti je kakšen napad “lakote” ob večerih … ajde, nočeh … ko je ura polnoči, vsi že spijo, jaz pa boga, lačna, utrujena … police pa polne OH-jev. Se upiram, ampak dokler moram oči zapirati in teči v posteljo, sem daleč od dobrih NAVAD!
Val // 4, junij 2008 at 9:23 popoldan |
Juhuhu you’re back
ma smo pogrešali kakšne modre nasvete… pa ravno zdaj ko bo poletje. Zdaj pa le hitro kak pametna ideja, da bom izgledala fajn v kopalkah 
That’s it! Dost imam! « Hujšanje s Sašo // 3, november 2009 at 12:10 am |
[...] me je le še nekako gnala želja po tem, da izgubim še nekaj odvečnih kilogramov in takšna javna zaveza in pisanje se mi je zdela priročna stvar za motivacijo. In ko sem cilj dosegla je uplahnila še [...]