Spet hujšam!

Ja, H U J Š A M, pa če se še tako zgražate nad to grozno besedo! A meni ni potrebno hujšati?! Ne, res nimam 100 kg, nisem okorna, zavaljena lenoba, ki se baše s sladkarijami in kruhom. Prav nasprotno, živim dokaj športno …. dokaj, da ne bo pomote …. kar pomeni, da se rada rekreiram, vendar s tem ne pretiravam. Rada smučam (vendar me pri tem pogosto moti mraz in slabo vreme), rada tečem ( a priznam, da tega že dolgo nisem počela, ker … ah, izgovori ), preživljam prosti čas aktivno in če že ni vremena za Šmarno goro, se preko vikenda rada na dolgo sprehajam ob kakšni plaži (seveda govorim o tem letnem času, ko je to mogoče brez, da pohodiš 1578 kopalcev), dokler me moj mali ni odpikal, da pojma nimam, pa sem znala prijeti tudi za kakšen teniški lopar in z njim poditi muhe ter mimogrede udariti tudi kakšno žogico.

Tudi glede prehrane sem precej osveščena in sladkorja v takšni obliki, da bi prijela žličko in jo porinila v kupček belega ali rjavega kristala, ter si osladila kakšno pijačo ali jed, pri meni že najmanj 15 let, preprosto ni.

Alkohola ne konzumiram … oz. da ravno ne kompliciram življenja, si privoščim kakšen kozarček vina 3x do 5x na leto.

Kruh je nekaj kar zlahka pogrešam in če že potem jem črnega.

Meso mi ne diši, čeprav vsake toliko časa pojem kakšno perutnino. Rada imam morske jedi. Obožujem zelenjavo.

Žal obožujem tudi sire. Vse vrste, v neomejenih količinah. Tudi testenine imam rada. Pizze, njami. Mlečni izdelki vrh ekstaze, sploh če to rezultira v smetanasto obliko. No, ja, kakšen greh pa moram imeti!

Ker sem relativno visokoraslo dekle (ok, saj vem, da nisem več dekle, a se tako lepše sliši) in se mi vsako povečanje kilaže dokaj enakomerno razporedi, se mi nihanje teže v okviru 10 kg gor, 10 kg dol, niti ne pozna drastično. In ja, vedno želim imeti fit in ravno prav obloženo postavo, zato tudi stalno HUJŠAM! Ja, ja, spreminjam način prehranjevanja! Pa kaj se vraga nekateri tako obešajo na besede?! V decembru sem se spustila z vajeti, priznam. Tudi november, oktober in če dobro premislim tudi september niso bili bistveno boljši in rezultat je tak, da sem ob koncu leta prekoračila mejo, ki sem si jo postavila v svoji glavi za skrajno dovoljivo.

In sedaj spreminjam te zadnjemesečne navade v navade, ki jih itak že poznam in niso prav nič novega ali inovativnega. Disciplina pri prehrani! Namesto pizze vsak drugi dan, bo pizza na jedilniku le 1x mesečno, namesto dobre smetanasto sadne tortice, ki se je v decembru znašla na mojem krožniku skoraj vsak dan (samo pol sem jo vsakič pojedla ), bo ta prišla na vrsto le tako pogosto, kot kozarček vina. In kaj bo rezultat? Ja, izgubljanje telesne teže, čemur se po domače reče hujšanje!

In zakaj za večno ne spremenim svojih prehranjevalnih navad in ostanem večno vitka? Ne vem, najbrž se mi ne da. Pridejo obdobja, ko razvajanje s hrano enostavno potrebujem. Nekdo se naje škatle piškotov in naslednji dan spet tera po svojem starem discipliniranem načinu, nekdo pa je pizze, testenine in tortice skoraj vsak dan in za neko obdobje spremeni svoje prehranjevalne navade na slabše. So what?! Jo-jo efekt? Ah, dajte ga lomit! Enostavno predolgo obdobje jem preveč neprave hrane ….in to se pozna!

In potem spet hujšam? Ja! Kaj ni to bolje, kot da ostanem večno na poti razvade in prehranjevanja s slabo hrano?

Od novega leta sem disciplinirana, izgubila sem že 4kg. Juhej, 4 more to go, da bom kolikor toliko zadovoljna, a zmožna sem več!