Besede, besede, besede

je pela Elda Viler, kajne?

Včeraj sem bila tukaj. In kot ponavadi so mi tudi tokrat misli letele na 3.678 različnih strani.

Moj blog. Ničesar ne reklamiram oz. vsaj ničesar ne reklamiram z namenom, da bi kaj služila, pišem iz srca, pišem to kar mi pade na pamet. A vendar ne morem iz svoje kože. Ob vsakem naslovu vseeno pomislim, katere besede bi bralce hitreje pripravile do tega, da post odprejo in ga preberejo.

Ne, ne, jaz blog pišem le zase, za svojo dušo! Bull shit! Laž! Lepo vas prosim, le kdo piše blog le zase? Potem naj ga skine iz neta in naj ga piše v word dokumente, ki jih ima lepo spravljene na svojem disku! Seveda pišem zato, da tekste prebere še kdo in vesela sem, ko dobim komentarje nanje. No, vesela sem, ko dobim prijazne in lepe komentarje nanje ….. in žalostna, ko so komentarji nesramni ali negativni … kaj č’mo takle mamo.

Moj blog se imenuje www.hujsanje.wordpress.com in danes sem razmišljala kako drugačni bi najbrž bili odzivi, če bi se blog imenoval www.zdravo.zivljenje.wordpress.com. Isti posti, isti komentarji, le pod naslovom zdravo življenje? No, morda ne čisto isti, ker morda pod drugačnim naslovom tudi jaz ne bi ravno brskala po spominu in se spomnila vseh štirih knjig, ki sem jih v svojih 42ih letih prebrala na temo hujšanja in diet in bi malce več postov posvetila opisovanju teka, hoje na Šmarno goro in obiskovanju fitnes kluba.

Morda bi me danes brali povsem drugi ljudje? Možno, zelo verjetno ….. Manj? Tudi možno, vsaj po tem, kar sem se včeraj naučila na seminarju. Le koliko ljudi v iskalnike vpiše “zdravo življenje”? In kakšni so ti ljudje?
In koliko “hujšanje”, “dieta”?