Je kaj takšnega v zraku?!

Ne piše se mi.
Čeprav se mi zdi, da sva z Vale pokadili pipo miru, je name potek zadnjih dogajanj na blogih, pustil pečat.
Vedno sem rada pisala … no, bolje rečeno pisarila in v službi me imajo kdaj pa kdaj polno kapo, ko pišem (pre)dolge maile, zato je ta blogerska fama prišla kot naročena. Svoje viške energije sem usmerila na pisanje razno raznih razmišljanj, izkušenj, vtisov in vse to objavljala na treh svojih različnih blogih. Nisem nek pisun, ne obvladam nekega novinarskega izražanja, še manj kakšnega pisateljsko pesniškega, tudi kakšne diplome iz znanja slovenščine nimam, tudi filozofija mi ni blizu, sem popolnoma navadna ženska, mama, žena, hči, prijateljica ….. sfalirana študentka, ki enostavno uživa ob pisanju.

Ker sem s pisanjem začela na svoji lastni domeni in je do mene “zašlo” le nekaj mojih bližnjih prijateljev, ki so za moj blog izvedeli iz mojih ust in ker nekako ni pravega veselja, če veš da tvoje vrstice prebira le 5 ali največ 7 ljudi, sem se trudila za preboj iz anonimnosti na svoj način. Takoj za tistim “svojim” blogom sem odprla ta blog na katerega sem “preselila” vse tisto, kar sem najprej mislila objavljati na svojem prvem pod kategorijo “zdravje in lepota”, kasneje pa še enega na e-dnevniku, kjer pa sem imela najprej idejo objavljati teme povezane s starševanjem pa se mi nekako ni ravno izteklo v to smer.

Takoj, ko objavljaš v kakšni blogerski skupnosti, je obiskovalcev več. To, da je obiskovalcev več, povedo kliki. Vendar kliki niso tisto kar šteje, štejejo bralci, zvesti bralci, kajne? In kako veš kdo so tvoji redni bralci? Ne vem … sklepam, da tisti zvesti slej ko prej komentirajo, zato meni osebno največ pomenijo komentarji.

Pa so padli prvi komentarji in veselila sem se jih kot otrok. Pa so padli prve kritike in bila sem prizadeta, presenečena, vendar jih uspešno prebrodila, pa so se nekateri kritiki …če jih imenujem z nežno besedo, vračali in iskali teme za pljuvanje …. pa sem poskušala iti preko njih, poskušala, ker ne glede kako trdo kožo ima nekdo, mislim da se kritika vsakega dotakne …. no, mene se je.

Pa je prišel val nizkega zračnega pritiska in mene se je stvar dotaknila močneje.

Morda sem zmedo in slabo voljo povzročila celo jaz, vendar to res ni bil moj namen.

Na tem blogu sem enostavno želela zapisovati moje uspehe ali neuspehe pri prehranjevanju, rekreiranju in morda še čem povezanim z zdravjem in lepoto.
Pred dnevi me je Usperna napadal, da širni svet morim s svojimi jedilniki, nato je padla kritika na račun takšnih, ki beremo in padamo na razne shujševalne knjige s strani Vale, ki ji je pritegnila še Schnuy, sama sem zapadla v jokavo in pomiljujoče se stanje, razmišljala o lenih bajsah in povzročila nič drugega kot razprtije. Sebe je v zapisu našla še Tina, ki jo je zais prizadel in na koncu se je razburila še Vale.

Da bi bila stvar še slabša, je v teh dneh moj dragi sine, ki je očitno preživljal sila dolgočasne dni v družbi mojih staršev, na svojem blogu objavil neumnost s katero je baje želel le najboljše. V njegovih otroških očeh šteje za uspeh uvrstitev na blogorolini lestvici in tako je zapisal tekst, ki je razburil že tako ali tako nad blogersko sceno razočarano Orhidejo.

Na Jako se razburi Orhideja, nad njim znorim še jaz in nekaj dni zatem se Orhideja “obesi” še na moj prispevek z nasveti o tem kako se prebiti iz anonimnosti.

Zaključek, ki se mi te dni podi po glavi je tak, da je bilo veliko lažje in bolje, ko sem dnevnik pisala po velikem črtastem zvezku in ko ga ni bral nihče drug, kot jaz in najbrž na skrivaj moja mami. Tam ni bilo tolažilnih besed, pa tudi grdih in nesramnih komentarjev, ki bolijo, ne.
Pa vendar je v meni očitno toliko ekshibicionista, ki želi biti viden in bran, zato bom z blogom nadaljevala. Bom pisala o dietah? Ne vem … O tem kako pišeš blog? Kako sešiješ krilo? Kakšen je film? Lokal? Mesto?

Ne vem … četudi misliš, da imaš nekaj znanja iz teh področij in se vedno najde nekaj ljudi, ki to radi berejo in so takšnih zapisov veseli, se najdejo tudi takšni, ki jih enostavno moti, da nekdo piše o nečem, kar oni vedo in poznajo bolje ali pa se jim zdi, da s takšnimi zapisi moriš okolico …. in takšni so ponavadi najglasnejši in takšni imajo naostrene puščice in takšni znajo ciljati naravnost v srce.

Saj vem, da bo žalost čez čas prešla in ponovno bom polna energije pisala različne zapise … ampak tokrat si na tej strani jemljem time out.