Zapisano je bolj zavezano

Saj vem, da sem že neštetokrat sklenila dva tisoč stvari, ki naj bi pomagale pri hujšanju. Eden najpogostejših sklepov je tale: “Jutri pa res začnem”
Tokrat so sklepi malce bolj konkretni in kar je najvažneje, zapisujem jih. Najprej v blok, v naslednjih dneh pa sledi zapis na tem blogu.

Morda se zdi neumno, ampak meni zapisovanje strašansko pomaga. Tiste svoje jutranje kavice jaz redno pijem tako, da ta čas posvečam sama sebi, v rokah pa skoraj vedno držim svinčnik in na kolenih blok …. in potem berem kakšne daljše službene zapise in si ob tem zapisujem svoje opazke ali kakšne ideje, ki se mi porodijo, ali pa enostavno razmišljam in ob tem zapisujem.
Misli mi potujejo povsem drugače, če jih sproti zapisujem. Na tak način razmišljam bolj konstruktivno, misli nizam eno za drugo v večjem redu in logiki, lahko se vrnem na točko, ki je še nisem razdelala, pri nekaterih točkah tako opazim, da niso popolnoma razdelane, zato se lahko mirno usmerim in le na eno in jo razdelam bolj poglobljeno.
Pri vsem tem pa najboljše to, da razmišljanje ne izpuhti v pozabo in se umakne novim idejam. Zapis ostane in naslednji dan ga pogosto ponovno preletim in si ga kasneje celo zapomnim.
Najbolj čudno pa je, da četudi se na zapis nikoli več ne vrnem, mi le ta kljub temu ostane v spominu in za vse zapisano se čutim zavezano to tudi narediti.

In če zadeve delujejo v poslu, ne vem zakaj ne bi tudi pri hujšanju.

In kaj sem jedla danes:
zajtrk nič ….vedela sem da grem na Šmarno in da pred športom ni dobro jesti
8:00 kavica in ….. no, ja 2 piškota, ki jih priložijo kavi (svojega in Tomaževega)
9:00 sva že švicala in se trudila priti na vrh Šmarne gore. Tomaž ga sedaj doseže že v 22 minutah, jaz v 26
9:30 kislo mleko in borovnice
10:30 kavica
14:30 kosilo: špinačna juha, losos na žaru z nekaj koški popečenih jajčevcev in bučk
15:00 kavica ….tretja in zadnja danes
19:00 beljakovinski napitek