Knjige Vide Petrovčič nimam več pri sebi. Sem jo vrnila lastniku, zato določenih stvari ne morem preverjati, ali so res tam zapisane, ali pa so le plod mojega razmišljanja na nekaj, kar je tam zapisano.
In ena od takšnih je ideja o verižici ALI-ALI. Ne vem ali je Vida res zapisala, da je nosila nek nakit na to temo, ali je zapisala le to, da se je vedno spraševala kaj želi “ALI grižljaj v ustih ALI vitko postavo” ….no, jaz že nekaj dni …ja, pač na dopustu je bil pravi čas za takšna razmišljanja 
….razmišljam, da je že čas, da spet nekaj ustvarim. Nekoč sem krojila, šivala, delala nakit, sedaj pa le še hodim v službo in pišem blog
Zdi se mi imenitna ideja, da imaš nekje vedno ob sebi in to tako, da se ti pogled vedno lahko ustavi, shranjen zapis, ki te lahko zaustavi pri nepotrebnem basanju s hrano.
Saj je morda dovolj rdeča zapestnica za katero ti veš, da pomeni: “Saša, zbudi se! ALI ti je pomembnih teh nekaj sekund izrednega užitka, ko ti sladka in nebeško dobra krema napolni usta in v njenem okusu uživajo tvoje brbončice, ALI pa ti je pomembno to, da boš končno že spravila na rit kakšne hlače vsaj v največji številki iz konfekcijske ponudbe Zare “
Namreč pri meni napis na hladilniku ne pomaga, saj se zlahka zaustavim kar na bencinski postaji in že med vožnjo zmažem kakšen slasten kornet.
A če bi verižica pomagala? Bi, res bi! Saj že sedaj, že brez verižice, pred sabo vidim napis ALI-ALI, ki me je v času našega dopustovanja kar nekajkrat ustavil.
2 responses so far ↓
usperna // 10, julij 2007 at 3:02 am |
Mislm, de b´ najbl nucova verižca z žabco na vrath hladivnka.
Vohka b´ pa dava še verižco čz gobc.
Saška // 10, julij 2007 at 9:23 am |
Treba probat.