Kadarkoli omenim, da sem na dieti, se ata, mama, stric, teta in še kup prijateljev držijo za glavo in kričijo: “Ne, samo hujšati ne! To ti bo le škodovalo! Boš vid’la jo-jo efekt!”
Ja in?! Drugače bom videla pa samo joooooooooo!
Torej naj ostanem debela?
Super recept za une, ki so itak suhi. Pri meni je bilo rahlo drugače.
Moji starci so baje imeli usta do ušes in me veselo razkazovali, kot najlepšega klobasičarskega otročka v celi ulici: “A ni lepa, tko debele rokice ma?”
In pri desetih letih tudi za petice, ki sem jih stalno prinašala iz šole, nisem bila tako pohvaljena, kot takrat, ko sem zmazala cel krožnik tenstanega krompirja z velikim kosom svinjske pečenke. In če sem spravila po grlu še palačinko, so se vsi prisotni sploh prijetno muzali in mi skoraj ploskali.
Ko sem pri trinajstih začela težiti, da je sendvič z majonezo le prevelik zame, so se že držali za glavo, češ kam pa pridemo punca, ki raste mora jesti.
Pri osemnajstih, ko sem pri svojih 173cm očitno dosegla svojo višino in ob svojih 68kg nabrala že nekaj odvečnih maščobnih oblog, so se že malo spogledovali, ampak raje nič rekli, saj sem “baje” bila v občutljivih letih in me bi to “baje” prizadelo.
S športom sem se vedno ukvarjala; tek, smučanje, odbojka, tenis, aerobika, fitnes …. just name it! Redno, brez odpora, lahko rečem celo z veseljem.
Papala pa tudi vedno. Brez odpora, z velikim veseljem 
, samo ploskajo mi pa nič več 
Očitno se prehranjevala ravno nisem radikalno zgrešeno, saj je višek moje teže segal le izven estetskih normativov, ne pa tudi zdravstvenih. Pa še to ne v takšni meri, da se ne bi dala z dobrim kosom obleke popraviti.
Kakor koli že, če pravilno razumem strokovnjake, tete, strice, mamo in ata, bi jaz nikoli ne smela izvajati nobene diete? In danes bi morda bila sanjsko vitka? Kako že?! Liposukcija?! Kajti na kakršen koli drug način mi zadeva nikakor ni jasna?!
Statistika je predmet, ki mi ni najbolj ležal, vendar zelo na pamet s faktorjem tendence rasti in obstoječimi podatki, bi sklepala, da bi po sistemu joooooooooooo, danes prišla na kakšno lepo okroglo številko 100?
Ima pa že raje jo-jo, pa 15 gor, 10 dol, pa 20 gor, pa 15 dol ….in sem danes na 75
Pa se pejmo še mal planiranja!
Če me izračun tendence rasti ne vara, bom v letu dni prišla na 87
V letu 2010 bom dosegla najnižjo možno stopnjo 73
Ter v letu 2015 90 ….če me dodatno udari še efekt menopavze bom prilezla na 95
Najbrž bom leta 2020 imela lepih 80 kg
in leta 2025 malce manj lepih, vendar okroglih 100
Pri 60-ih mi bo postalo rahlo vseeno, zato bi lahko popolnoma zabluzila, vendar sem prepričana, da bodo takrat izumili čudežno tabletko, ki v trenutku stopi 20kg, v dveh trenutkih pa 40kg.
Seveda bom jaz v ta namen reskirala kar dva trenutka in končno prišla do mojih letos zastavljenih in tako težko doseženih 60kg.
4 responses so far ↓
Val // 9, maj 2007 at 6:37 popoldan |
Pa res vse meriš le v kg? Po mojem si bolj fajn za pogledat kot marsikatera deklina z nekaj kg manj!
Pa še malo za hec…just name it bi morala napisati just do it:)
Aja, drugace pa moja mami se vedno meni, da za kosilo premalo pojem, hkrati pa mi rece, ce sem se malo poredila…in kaj naj ji odgovorim?:)
Saška // 11, maj 2007 at 12:28 popoldan |
Sploh ne merim vse v kg. Tudi v objemih in poljubih se da prav fino meriti. Ampak sem pač tip, ki mora vsako stvar tudi numerično oceniti, ker drugače mi “full fejst” al pa “huuuudo” ne pove kaj dosti
, če pa slišim, da je kakšna “fajn” z 180/50 ali pa “fajn” z 150/80, sklepam, da ima una druga dobro srce 
ervinator // 16, maj 2007 at 2:24 popoldan |
Bolje od hujšanja je pretvorba maščobnega tkiva v mišično maso (z aerobno fizično aktivnostjo). Problem je le v tem, da je izvedba bolj ali manj le teoretična.
Saška // 16, maj 2007 at 6:49 popoldan |
Ma veš kaj, tole s pretvorbo v mišično maso, ja, ja! Ampak če se mi vse tole kar imam preveč pretvori v mišice, bom hujša kot Sly
Pa itak se s športom stalno ukvarjam in vedno bolj spoznavam, da ima prehrana večjo “težo” pri hujšanju.