Priznam, da jih imam preko 70

Tale 7 je sicer moja srečna številka, ampak na tehtnici pa mi ni prav najljubša. Ja, ljubša od 8, ampak to fazo od 80 navzdol smo že prešli pred 2 leti. Najhujši šok je res bil, ko sem na tehtnici zagledala kazalec na 82 ali 83 nekaj podobnega. Upam, da je bil to vrhunec moje zašpehane kariere. In potem hujšanje …kar dobro leto sem disciplinirano izbirala kaj gre v moja usta in kaj ne ter zraven še vneto migala. Pravijo, da si je treba cilj postaviti visoko, ne sicer previsoko, ampak recimo ambiciozno visoko, saj če ti nekam še misli niso posegle, tega potem v stvarnosti ne moreš doseči. Torej moj cilj je bil 60kg. Pretiravam? Ja, malce ….ampak saj smo rekli, da je treba imeti ambiciozen cilj. 60kg sem imela po mojem nazadnje pri 12 letih, ampak vraga, saj vsaka manekenka, ki meri vsaj centimeter preko 170, zatrjuje, da jih ima 45 ali največ 50. Jaz pri mojih 173 in 41 letih torej lahko malce popustim pri teh idealnih normativih in se zadovoljim s 60 ….no, če potem stisnem še tisto kilco, da pozabim številko 6, sploh ne bo nič narobe, kajne?

Torej sem dve leti nazaj lovila svojih idealnih 60. In do kje sem prišla? Najnižja točka po vsakodnevnem tehtanju ….ja, vsaj 3x na dan …ko sem se zjutraj gola in lačna spravila na vago, je bila 67,6. Že naslednji dan je bilo 68 in nekaj ….ja, kile vedno zaokrožujem navzdol. Torej pri 79,9 sem že vzneseno razmišljala, kako lepo je imeti teh 70kg.

Potem pa 68, pa 69, pa spet 68 ….pa prazniki in 69,9 …..ampak vedno je bilo bistveno …vsaj tako sem si zatrjevala, da se ne pokaže tista sedmica. Dokler ni sedmice je vse pod kontrolo.

Pred kratkim sem doumela, da tako kot se račun na bančni kartici ne poveča, četudi preverim stanje 6x na dan, se tudi teža ne zmanjša, pa čeprav grem vmes 5x na WC in vsakič za tem popolnoma brez oblačil stopim na tehtnico. In sem si rekla: treba je spremeniti način življenja, kile bodo padle same od sebe.

In sem spremenila način življenja, le da to ni ravno tisto, kar je imel v mislih Montignac ali njemu podobni Ampak telovadim pa še vedno. Vsak drug dan grem na sobno kolo in odkolesarim polnih 60 minut. Sobota in nedelja pa sta rezervirani za hitro hojo na Šmarno. Ja, tega se držim in vsaj tega nisem spremenila v svojem dnevnem ritualu.

In danes sklenem, da zapišem tisto začetno številko, od kjer bom štartala in hujšala pred vašim obličjem….. in oh, groza : 73,6kg

Od tu gre lahko samo še navzdol! S kilami namreč, ne z mojim počutjem.